Gostujočo šolo tokratnega senčenja (IV Osnovno uchilishte Dimcho Debelyanov v Blagoevgradu, Bolgarija) obiskuje približno 300 učencev, ki so razporejeni v 14 oddelkov od 1. do 7. razreda. Prvošolci začnejo šolanje pri sedmih letih. Na šoli je zaposlenih okoli 30 pedagogov. V bolgarskem šolskem sistemu je pogosta praksa dvoizmenski pouk, kar pa ne velja za to šolo. Pouk se tako prične ob 8.00, zaključi pa ob 17.00 (popoldanski del, v katerega je vključena večina učencev). Učna ura traja 40 minut, vmes pa imajo odmore, dolge 10 minut. Učenci so ves čas pouka obuti v čevlje. Pred šolo imajo veliko igrišče, zraven šole pa je tudi prenovljena telovadnica. Poleg bolgarščine se učenci od 1. razreda dalje učijo tudi angleški jezik. Šola se pogosto aktivno vključuje tako v nacionalne kot tudi mednarodne projekte. V okviru našega skupnega Erasmus+ projekta je zaživel šolski vrt, na katerem bodo poleg okrasnih rastlin pridelovali tudi zelenjavo, ki jo bodo uporabili za solato pri kosilu.
S šolskih hodnikov, ki so zapolnjeni s številnim rastlinjem, vstopamo v učilnice, opremljene s pisanimi stenskimi poslikavami, ki prostorom dajejo posebno toplino. Tudi oprema je večinoma novejša, kar prostor naredi še prijetnejši. Učilnice so v primerjavi z našimi manjše, učenci so za mizami skoraj malo natlačeni, manj je manevrskega prostora za prilagajanje sedežnega reda (npr. če mora učenec sedeti sam). Enako je tudi pri šolski knjižnici, ki ni tako velika, vendar pa ima na policah kar precej knjižnega gradiva. Na vhodu v šolo imajo na stopnicah napisane besede kot so npr. znanje, družba in prijateljstvo, s katerimi poudarjajo vrednote šole. Na stopnišču, ki vodi v nadstropje, pa imajo zapisane tudi račune poštevanke.
V okviru senčenja smo med drugim bolj podrobno spremljali pedagoge, ki poučujejo učence s posebnimi potrebami. To so specialna pedagoginja, logopedinja in psihologinja ter pedagogi oz. spremljevalci v posebnem oddelku za učence s težjimi motnjami v razvoju z angleško govorečim ABA-terapevtom (ABA-terapija, angl. Applied Behavioural Analysis, je metoda, po kateri se učenec uči ustreznega vedenja, ravnanja in drugih veščin). Uporabljajo najrazličnejše didaktične pripomočke, s katerimi na zanimiv in zabaven način razvijajo področja učenčevih primanjkljajev. Ves čas so spodbujali dvosmerno komunikacijo z učencem, kar je zagotovo vplivalo na aktivnost in sodelovanje učenca. Vsi so v svojem prostoru imeli računalnik, vendar ga v času svojega dela skoraj nihče ni uporabljal. Nekaj več tehnologije se poslužujejo pri ABA-terapiji, vendar povsem osmišljeno, saj želijo pri učencih spodbuditi dojemanje, da tablični računalnik ni zgolj orodje za igro in prosti čas, temveč da je lahko tudi učni pripomoček.
V okviru senčenja smo med drugim bolj podrobno spremljali pedagoge, ki poučujejo učence s posebnimi potrebami. To so specialna pedagoginja, logopedinja in psihologinja ter pedagogi oz. spremljevalci v posebnem oddelku za učence s težjimi motnjami v razvoju z angleško govorečim ABA-terapevtom (ABA-terapija, angl. Applied Behavioural Analysis, je metoda, po kateri se učenec uči ustreznega vedenja, ravnanja in drugih veščin). Uporabljajo najrazličnejše didaktične pripomočke, s katerimi na zanimiv in zabaven način razvijajo področja učenčevih primanjkljajev. Ves čas so spodbujali dvosmerno komunikacijo z učencem, kar je zagotovo vplivalo na aktivnost in sodelovanje učenca. Vsi so v svojem prostoru imeli računalnik, vendar ga v času svojega dela skoraj nihče ni uporabljal. Nekaj več tehnologije se poslužujejo pri ABA-terapiji, vendar povsem osmišljeno, saj želijo pri učencih spodbuditi dojemanje, da tablični računalnik ni zgolj orodje za igro in prosti čas, temveč da je lahko tudi učni pripomoček.
Prisotni smo bili tudi na zanimivi uri matematike z manjšo skupino nadarjenih učencev pri šolski psihologinji. Z različnimi kreativnimi pristopi krepijo njihova močna področja. Pri tej uri smo prvič spoznali tudi posebno vrsto abakusa in prenos računanja s konkretne ravni na mentalno raven. Zanimivo je bilo tudi to, da omenjen pripomoček psihologinja uporablja tudi pri poučevanju učencev z učnimi težavami.
Pozitivno smo bili presenečeni nad številčnostjo didaktičnega materiala specialnega tima, s katerim se pri učencih lahko krepi najrazličnejša področja, in opremljenostjo njihovih učilnic. Stanje vsega didaktičnega materiala na šoli kaže na to, da učenci z njim pazljivo ravnajo, saj je kljub pogosti uporabi zelo dobro ohranjen. Učilnici specialne pedagoginje in psihologinje sta bili zelo prostorni, kar jima omogoča, da svoje delo zastavita raznoliko in dinamično (npr. prostor se lahko izkoristi tako, da aktivnosti potekajo na različnih mestih, posledično pa učenci niso celo uro statični, kar vpliva na samo dinamiko dela).
Zelo zanimiva izkušnja je bilo opazovanje dela v posebnem oddelku. V ta oddelek so vključeni učenci s težjimi oblikami razvojnih motenj, delo z njimi pa izvajajo ameriški ABA-terapevt, študentka, ki je v procesu pridobivanja specialnih znanj, spremljevalec in učiteljica. Učenci so stari od 9 do 12 let. V skupine jih namreč združujejo glede na njihove sposobnosti in ne po starosti. Aktivnosti so prilagojene za vsakega učenca posebej. Učijo se tako šolskih znanj (branje, pisanje, štetje) kot praktičnih veščin (uporaba stranišča, samostojno preobuvanje, prehranjevalne navade). Velik poudarek dajejo tudi na prečkanje telesne sredine pri izvajanju aktivnosti (»crossing the midline«). Tako spodbujajo tudi rabo npr. neprednostne roke. Učenci te skupine prihajajo v šolo uro kasneje kot ostali. Tudi oni imajo dodatne individualne ure izven skupine pri specialni pedagoginji in psihologinji.
Pri individualnem pouku je prevladovala frontalna in individualna oblika dela. Pri učnih metodah so bile najbolj uporabljane razlaga, razgovor, demonstracija in delo z besedilom. Torej zelo podobno kot pri nas.
Zelo nam je bil všeč prikaz uporabe načina računanja s pomočjo posebnega abakusa oz. prenos tega znanja v mentalno računanje (Mental Arithmetic). S spoznavanjem in treniranjem te veščine pričnejo že v vrtcu pri štirih letih, tekom šolanja pa se zvrsti 6 stopenj težavnosti oz. nadgradenj njene uporabe. Prav tako nas je prijetno presenetila številčnost medpredmetnih povezav (npr. ura kemije in geografije - izdelava vulkanov).
Nova spoznanja bomo lahko uporabili pri svojem delu z učenci. Ugotovili smo da smo se podobnih pristopov, tehnik in metod pri delu z učenci do sedaj že posluževali, smo pa zagotovo dobili nekaj idej, ki jih lahko implementiramo.
V času gostovanja smo imeli tudi predavanje o STEM izobraževanju. Preplet znanosti (Science), tehnologije (Technology), inženirstva (Engineering) in matematike (Mathematics) naj bi otroke preko reševanja problemov pripeljal do novih znanj. Pristop spodbuja samostojnost otrok, kar poglobi znanje, ki ga pridobijo. Predstavili so tudi razširjeni različici STEAM, ki vključuje umetnost (Art) in STREAM, ki vključuje branje in pisanje (Reading) oz. robotiko (Robotics). Zanimiv način poučevanja so nam praktično (z medpredmetnim povezovanjem pri urah) predstavili že tekom učnih ur.
Tekom senčenja smo spoznali tudi bolgarsko kulturo in bližnje kraje. Obiskali smo Melnik, enega najmanjših mest v državi, ki status mesta ohranja predvsem zaradi kulturne vrednosti. Dandanes v njem živi manj kot 200 prebivalcev, znani pa so tudi po unikatnem vinu. Obiskali smo Rupite, kjer so vrelci tople vode in domovanje ter svetišče Babe Vange. Bolgarski kolegi so nam izlet popestrili s pripovedmi o njenih delih in prerokbah. Pot nas je zanesla tudi v Bansko in Dobrinishte, kjer smo v daljavi opazovali bele vrhove smučišč.
Pozitivno smo bili presenečeni nad številčnostjo didaktičnega materiala specialnega tima, s katerim se pri učencih lahko krepi najrazličnejša področja, in opremljenostjo njihovih učilnic. Stanje vsega didaktičnega materiala na šoli kaže na to, da učenci z njim pazljivo ravnajo, saj je kljub pogosti uporabi zelo dobro ohranjen. Učilnici specialne pedagoginje in psihologinje sta bili zelo prostorni, kar jima omogoča, da svoje delo zastavita raznoliko in dinamično (npr. prostor se lahko izkoristi tako, da aktivnosti potekajo na različnih mestih, posledično pa učenci niso celo uro statični, kar vpliva na samo dinamiko dela).
Zelo zanimiva izkušnja je bilo opazovanje dela v posebnem oddelku. V ta oddelek so vključeni učenci s težjimi oblikami razvojnih motenj, delo z njimi pa izvajajo ameriški ABA-terapevt, študentka, ki je v procesu pridobivanja specialnih znanj, spremljevalec in učiteljica. Učenci so stari od 9 do 12 let. V skupine jih namreč združujejo glede na njihove sposobnosti in ne po starosti. Aktivnosti so prilagojene za vsakega učenca posebej. Učijo se tako šolskih znanj (branje, pisanje, štetje) kot praktičnih veščin (uporaba stranišča, samostojno preobuvanje, prehranjevalne navade). Velik poudarek dajejo tudi na prečkanje telesne sredine pri izvajanju aktivnosti (»crossing the midline«). Tako spodbujajo tudi rabo npr. neprednostne roke. Učenci te skupine prihajajo v šolo uro kasneje kot ostali. Tudi oni imajo dodatne individualne ure izven skupine pri specialni pedagoginji in psihologinji.
Pri individualnem pouku je prevladovala frontalna in individualna oblika dela. Pri učnih metodah so bile najbolj uporabljane razlaga, razgovor, demonstracija in delo z besedilom. Torej zelo podobno kot pri nas.
Zelo nam je bil všeč prikaz uporabe načina računanja s pomočjo posebnega abakusa oz. prenos tega znanja v mentalno računanje (Mental Arithmetic). S spoznavanjem in treniranjem te veščine pričnejo že v vrtcu pri štirih letih, tekom šolanja pa se zvrsti 6 stopenj težavnosti oz. nadgradenj njene uporabe. Prav tako nas je prijetno presenetila številčnost medpredmetnih povezav (npr. ura kemije in geografije - izdelava vulkanov).
Nova spoznanja bomo lahko uporabili pri svojem delu z učenci. Ugotovili smo da smo se podobnih pristopov, tehnik in metod pri delu z učenci do sedaj že posluževali, smo pa zagotovo dobili nekaj idej, ki jih lahko implementiramo.
V času gostovanja smo imeli tudi predavanje o STEM izobraževanju. Preplet znanosti (Science), tehnologije (Technology), inženirstva (Engineering) in matematike (Mathematics) naj bi otroke preko reševanja problemov pripeljal do novih znanj. Pristop spodbuja samostojnost otrok, kar poglobi znanje, ki ga pridobijo. Predstavili so tudi razširjeni različici STEAM, ki vključuje umetnost (Art) in STREAM, ki vključuje branje in pisanje (Reading) oz. robotiko (Robotics). Zanimiv način poučevanja so nam praktično (z medpredmetnim povezovanjem pri urah) predstavili že tekom učnih ur.
Tekom senčenja smo spoznali tudi bolgarsko kulturo in bližnje kraje. Obiskali smo Melnik, enega najmanjših mest v državi, ki status mesta ohranja predvsem zaradi kulturne vrednosti. Dandanes v njem živi manj kot 200 prebivalcev, znani pa so tudi po unikatnem vinu. Obiskali smo Rupite, kjer so vrelci tople vode in domovanje ter svetišče Babe Vange. Bolgarski kolegi so nam izlet popestrili s pripovedmi o njenih delih in prerokbah. Pot nas je zanesla tudi v Bansko in Dobrinishte, kjer smo v daljavi opazovali bele vrhove smučišč.